... je usoda ponovno usekala v našo sredino. Samo še nekaj dni nas loči od blagoslova v MIRNI Peči katerega se je Jože redno udeleževal, letos pa mu je zmanjkalo samo nekaj ur in kdo ve mogoče bi tisti zgoraj lahko ukrepal drugače.
Kaj porečejo nasprotniki motorizma, da se to zgodi najbolj previdnemu motoristu med vsemi nami in to zaradi objestnosti voznika na štirih kolesih.
Zato "spoštovani" vozniki na štirih kolesih - ZOPET SO MOTORISTI NA CESTI PA ČE VAM JE TO PRAV ALI NE - in to prosim upoštevajte.
Vedno se pojavi nešteto vprašanj vendar na mnoge od njih nikoli ne dobimo odgovorov, zato motoristi, pazite nase ker ste ogrožena vrsta.
Dragi Joško hvala ti za ure ki smo jih preživeli skupaj in če imaš sedaj to možnost pazi na nas.
ABOHI
Tragično umrl Aboh Jože Vidmar
Prispeval Aleš Vrabič - Admin
28.03.2010 je v prometni nesreči umrl naš prijatelj
Jože Vidmar
Člani kluba izrekamo iskreno sožalje družini in prijateljem!
Harry
Prispeval Aleš Vrabič - Admin
Sobota 24.5.2008
Ko sem zjutraj pogledal skozi okno, sem si rekel: končno lepa sobota, kot nalašč bo za za obisk moto zbora v Ljutomeru. Pokličem nekaj ključnih ljudi in nazadnje tudi Harija. >Zdravo čuj greš popoldanz sinom sva sama in najbrž ne bom šel<, še pozdrav in že sem zapeljal na dvorišče k svaku Miranu. Sedeva, tašča poskrbi za pijačo in nisva se še prav razgovorila, ko prihiti njegova žena z novico ki me je udarila kot električni sunek: Hari se je ubil. Nemogoče, pa saj sva se slišala pred dvajsetimi minutami.
Že sva sedla v avto in zdirjala brez besed proti Kungoti kjer se je zgodila nesreča, ter upala da je pomota. Ko sva zagledala zadnji del motorja z izpuhi Leo Vince (na katere je bil Hari še posebaj ponosen) je bilo vseh upov naenkrat konec. Tisoč zakaj-ev je šinilo skozi glavo in zakaj ravno najboljši med vsemi, zakaj ravno Hari. Odgovorov najbrž ne bom dobil nikoli.
Hari se je Pohorskim abohom priključil kmalu po ustanovitvi, ko se mu je uresničila največja želja, da si kupi svojega fejzerja. Bil je veseljak in dobričina na katerega si lahko računal tudi ob najbolj nemogočih situacijah. Še posebaj pa se je izkazal, ko smo začeli z izgradnjo klubskih prostorov. Takrat se je pokazalo koliko ljudi ga je poznalo in nihče mu ni odrekel pomoči, ko je zbiral finančna in materijalna sredstva za klub. Prav tako vsa srečanja, skupne vožnje in zabave z njim so imele večjo dimenzijo, saj mu nikoli ni zmanjkalo idej in dobre volje.
Nekje globoko v sebi sem vedno upal, da ne bo treba nikoli prišiti na lajbiče tistega - IN MEMORY OF...pa se mi želja žal ni uresničila.
Ker se svet po vsaki tragični in kruti nesreči še vedno vrti naprej bo brez dvoma tako tudi zdaj. Verjamem pa, da nas je ta izguba prijatelja ponovno spomnila kako minljivo in krhko je človeško življenje, še posebaj nas motoristov.
Brez dvoma, zapustil nas je velik človek in izjemen prijatelj, ki bo v naših življenjih pustil neizbrisno sled.
