|
Sodelujoči:
HONDA VARADERO 1000 - Iztok Vake, Barbara Vake
BMW RT 1150 - Nedeljko Jovičić - krščenec
SUZUKI BANDIT 1250-črn - Mario Del Bianchi
GILERRA 800 - Albin Lončarič
SUZUKI BANDIT 1250-rdeč - Miran Marčinko-posvojen Aboh (sicer Black Dragons)
HONDA CBR 1000 - Tadej Ledinek, Sabina Ledinek
SUZUKI BANDIT 1250-črn - Boris Škrabel
1.DAN: Maribor, Zagreb, avtocesta do Rume, Fruška gora, Novi sad, Zemun, Beograd (ušče, pijača na Donavi), Smederevo, Smederevska Palanka (zbor)
2.DAN: Smederevska palanka, Niš, Leskovac, Vranje, Skopje, Tetovo, Kičevo, Ohrid
3.DAN: Ohrid lokalno, Sv.Naum
4.DAN: Ohrid, Bitola, Grčija Edessa, Bitola, Oteševo, Galičica, Ohrid
5.DAN: SEDMINA
6.DAN:MOTORISTI: Ohrid, Struga, Albanija, Elbasan, Tirana (najdejo motorje), nazaj po isti poti po motorje v Ohrid
PEŠAKI: Ohrid, Kičevo, Tetovo, Skopje (letališče), nazaj preko Mavrova na Ohrid
7.DAN: Ohrid, Skopje, Leskovac (mučkalica, defekt), Jagodina
8.DAN: Jagodina, Beograd, Bosanski brod, Koprivnica (zbor), Varaždin, Ptuj, MB
Shod na OMW Hajdina 11.06.2011 ob 5:00 zjutraj, vožnja čez Podlehnik proti Hrvaški meji in sprotni postanki, na prvi cestninski postaji se nam je predstavil tudi pomotoma pridružen motorist iz Avstrijske policije, ki je mislil, da smo njegova skupina 31 policijskih motoristov, ki nam je sledila...iskal je Bojana, ki ga med nami z 9 motorji ni našel...J...malce je še moral počakati...kajti skupina je bila številčna in zato toliko počasnejša, pa še policisti za povrh...upam, da na naslednjem ovinku, ne dobim kazni katerega od njih....
Napisati moram, da se je v tem tednu dogodilo toliko raznoraznih dogodkov, paleta razpoloženj, kot mislim, da jih ne bom doživela v naslednjih nekaj letih...v 8 dneh smo prevozili okrog 3200 km in obiskali 4 države (nekateri 5) od prvotno načrtovanih 6....
Ohridski biseri s psihiatrom pod Manastirom v Neumu
Skratka prvi štirje dnevi so potekali kot je bilo načrtovano in še veliko bolje kot smo si želeli...povsod so bili veseli 9 (do BG 11) Slovencev, ki motorirajo po srbskih in makedonskih cestah. Povsod smo bili zelo dobro sprejeti in bili deležni veselja ob našem prihodu, ki smo ga začinili z veliko obojestranskega smeha, dobre hrane s tradicionalnimi specialitetami in hladne pijače. Videli smo veliko zanimivega, čudili smo se nad prijaznostjo domačinov in njihovo pripravljenostjo za pomoč, kakršnokoli smo potrebovali....skratka postanek na Ohridskem jezeru, se je malce zavlekel...tukaj smo imeli namen preživeti le tri dni...prvi dan smo namenili dnevu Ohrida z obzidjem in Sv. Neuma, drug dan je bila na vrsti Bitola z Grčijo do Edesse ter povratkom čez Prespansko jezero...zaključek smo imeli v gostilni pri Neimu (eden ustanoviteljev motorističnega kluba Ohrid), kjer smo neusmiljeno obirali pečene piške, jih zalivali z žlahtnim makedonskim vincem in sekali z žutim…vendar ta noč iz torka na sredo je marsikaj spremenila...zakaj ne ve nihče...jaz trdim, da je nad nas bedelo dobro oko in nas obvarovalo morda še česa hujšega...namreč, v sredo zgodaj zjutraj, ko smo želeli kreniti ter pozdraviti Albanijo, na dvorišču, nad katerim smo spali, ni bilo 3 motorjev....eno uro smo potrebovali, da smo prebudili zaspance in se zraven na široko režali, ker spet nov hec, in kako, da se jim še ljubi, saj mislili, da so jih skrili v sosednjo garažo ali jih je morda Nedeljko peljal celo v pralnico in bodo sedaj lepi čisti...ko smo končno ugotovili, da so motorji ukradeni...je sledilo mrzlično klicanje na vse strani in dopoldan Tria Adio na policijski postaji, ki je bila kot izpred druge svetovne vojne...
…skratka motorji izgubljeni...smeh in šala seveda je bila, da so se tudi iz fronte vračali le redki...
...da torej nadaljujem to našo smešno doživeto štorijo.....saj, pravzaprav, ne vem prav, kje začeti, vsak dan je bil poseben in zelo posebni so dnevi še sedaj, ko smo doma...vsi hočejo vedeti in slišati iz prve roke, kaj se je dogajalo...in Kekčev Bedanec bi rekel...«Za vsako neumnost boš odslužil en dan...in teh dni se bo nabralooooooooooooooooooo«...J....
...no bom nadaljevala kar od kraje motorjev dalje...skratka, ta dan smo imeli uradno sedmino...še večer prej, ko smo imeli krst Nedeljka, ki je bil naš štempl pempl z enim štemplom številka ena...smo se smejali, da običajno nimamo strogih pravil glede novih članov in lahko v naš klub pride vsak, vendar za izbrance na njihovo željo pripravimo, kar si želijo...imamo namreč tudi člane, ki sploh nimajo motorjev...J...in v sredo zjutraj je bilo teh članov še več...namreč sedaj tudi predsednik kluba nima motorja…J J…
...ko smo gledali to sveto trojico...Boris je imel otečeno oko (delal se mu je namreč ječmenček) sedaj je vse skupaj še bolj udarilo ven, Tadeju se je od vse groze naredil herpes na zgornjem delu ustnice, Albin - najstarejši udeleženec (67 let) njemu pa je na presledke tekla kri iz nosu...in ko so tako poklapano sedeli na stolih...smo jih družno tolažili z velikimi količinami rdečega makedonskega vina...ker do hrane nam pa ni bilo preveč...in razpoloženje se je dvigalo sorazmerno z količino popitega vinca...nekateri so sicer omagali in morali počivati...vendar se je vse skupaj ponavljalo...skupaj z luninim mrkom....
Duo Adio
...torej delati smo morali plan B potovanja v naprej....najprej smo se odločili za let do LJ štirih oškodovancev...in tako smo domačim tudi pošiljali SMS....nato smo se po nekaj steklenicah pametno spomnili....ker smo morali namreč vklopiti ŠPAR PROGRAM...da se vrneva samo midva z mojim...ostali pa v dvojicah na motorjih z enodnevno zamudo po načrtovani poti dalje....in tako spet novi SMS.....ker namreč čakati, da motorje najdejo, kot so predlagali vsi domačini...po izkušnji in videnju policijske postaje....povzetek....čim hitrejši povratek in odjava motorjev...jaz sem sicer imela izjavo dneva..."Zdaj pa so me tako razjezili, da bom mojemu kupila nov, še boljši motor"...J J....
no torej...po neprespani noči...zgodnji jutranji odhod 7 Abohov proti Albaniji v dvojicah...Ledineka pa s solzico v očkah in po letalske karte z Iztokovim bivšim sodelavcem Francijem in ženo Zdenko, ki sta ponudila pomoč s krasno Škodo Superb proti Skopskemu letališču.... seveda smo zaganjali hec...da morava dati na glavo čelade in z glavami štrleti skoz okna, da bo vzdušje pravo....J...
Še preden sva zadnja odhajala iz Ohrida...sva Od Neima dobila informacijo...da 80-90 % da so motorje našli...pojdita vprašat na policijo, če je kaj novega....tam seveda ni bilo nič novega...torej pot pod noge proti letališču...moram še napisati, da je bilo obvestilo o kraji motorjev takoj v Ohridskih novicah in na Agenciji Globtour so pokazali zelo veliko pripravljenost za pomoč...nekaj kilometrov pred letališčem je zazvonil telefon...žalostna novica...moj ne bo dobil novega motorja, ker mora namreč nazaj po starega...po trenutkih tišine...se je razpoloženje dvignilo do onemoglosti...po formalnostih na letališču...nekaj % svežega alkohola, smo se odločili, da vožnjo iz Skopja naredimo v izlet do Ohrida in naredimo obhod čez Mavrovo...sledilo je veliko smeha, dobrega razpoloženja in kratek postanek v Etno vasici...zbor vseh Abohov pri Miletu, kjer smo spali in tokrat je Mile pokazal vsa čustva in se na veliko smejal...
Obrniti se je morala tudi skupina v Albaniji in želeli so si velike sreče priti nepoškodovani nazaj čez Tirano…v vmesnem času so sledili klici in SMS domačim, ki so mislili, da se nam je vsem že utrgalo, saj nismo ničesar vedeli niti za naslednjih 20 minut…še najmanj kakšni so motorji ….
Sledil je prevzem motorjev, ki so imeli vsi tablice, eden z manjšo in drugi z večjo prasko ter eden z razvozlanimi žičkami...vendar po vseh vprašanjih in ugibanjih, motorji spet naši in v voznem stanju...sledilo je prvo in zadnje turiranje motorjev po policijskem parkingu, ki je bilo sploh kdaj videno in slišano...J...brez kazni seveda...jaz pa iz Agencije s polno malho makedonata denary od letalskih kart....seveda je temu sledilo praznovanje pri Neimu do zgodnjih jutranjih ur....naslednji dan okrog 10. ure pa povratek proti SK in BG...postanek v Leskovcu na leskovških specialitetah...nato spet majhen šok....namreč Ledineka sva tokrat imela prazno gumo...gumi defekt...ploščico, ki je bila v gumi smo poslikali, zakrpali zračnico...natakarji so nam prinesli veliko zarjavelo pumpo in ob smehu, slikanju in slanih opazkah smo družno napolnili gumo ter po 20 minutah srečni odpeljali dalje....
Veliko bi lahko še pisala, tudi pot 7 Abohov v Tirani je bila posebno doživetje, prav tako spanje v hotelu v Jagodina (hotel hiša strahov)...J...o Smederevski Palanki na shodu motoristov, kjer smo bili povabljeni pred oder in bili počaščeni s polovico odojka bi lahko veliko pisala...tudi neznan motorist, ki nas je peljal na Brod v Zemunu in počastil s pijačo bi lahko govorila....Neum prekrasen ambijent restavracije Ostrovo, kjer nas je lastnik (Mario mu je namreč prodal avto) počastil z gratis vožnjo po izvirih Črnega Drima...ter kasnejšim mastnim plačilom motoristične večerje (očitno avto le ni bil tako dober)...pobegu muzikantov skozi zadnja vrata Ribje restavracije tik ob Ohridskem jezeru...saj niso sledili našemu veseljačenju...
Muzikantje v Ribji restavraciji
Zgodaj zjutraj
Skratka, kar še želite zvedeti iz prve roke, povabim vas, v naše Gnejzdo, kjer se Abohi zbiramo vsak petek od 19. ure dalje…še zmeraj je odprta knjižnica, kjer na veliko beremo…nekateri celo več kot 3 knjige na večer…J….
Po doživetjih zapisala:
Sabina Ledinek
Nasmejan Trio Dobio
Povezava na galerijo |
